Mohlodi wa Setšoantšo: di- pexel tša go swana le
Na o nagana gore sedirišwa se bonolo se ka dira phapano e kgolo go lema dirapana? Lesenke la go nošetša le dira sona seo. E go fa taolo ya gore dibjalo tša gago di hwetša meetse a makae, e go thuša go efoga go nošetša go feta tekano goba go nošetša ka fase ga meetse. Go gaša ga yona ka boleta go ekiša pula, yeo e bolokago dibjalo tše di bonolo di šireletšegile gore di se senyege. Plus, it’s portable, e dira gore go be bonolo gore o fihlelele sekhutlong se sengwe le se sengwe sa serapa sa gago. Go sa šetšwe gore o hlokomela dibjalo tša ka gare goba malao a ka ntle, sedirišwa se seo se sa felego nako se dula e le seo se ratwago kudu gare ga balemi ba dirapa ka baka la go botega ga sona le go dirišwa gabonolo.
Dilo tše Bohlokwa tša go Tšea
Lesenke la go nošetša le go thuša go laola gore dibjalo di hwetša meetse a makae. Se se emiša go nošetša go feta tekano goba go nošetša ka fase ga meetse, go boloka dibjalo di phetše gabotse.
Gaša ya yona ye boleta e swana le pula ye boleta, e phethagetše go dibjalo tše di fokolago go swana le dibjalwana goba tša ka gare.
Dithipa tša go nošetša di bonolo go di rwala le go šoma bakeng sa bogolo le ge e le bofe bja serapa, go tloga go dipitša tše dinyenyane go ya go malao a magolo a serapeng.
Kgetha lesenke la go nošetša go ya ka bogolo bja serapa sa gago le mehuta ya dibjalo. Lebelela dilo tša go swana le sebopego sa spout le gore se swere meetse a makae.
Go šomiša lesenke la go nošetša go go thuša go tsepamiša kgopolo go dibjalo tša gago. E go dumelela go ba le tlemo le bona le go ba hlokomela gakaone.
Ke ka baka la’ng Lesenke la go Nošetša e le Sedirišwa seo o Swanetšego go ba le sona
Mohlodi wa Setšoantšo: di- pexel tša go swana le
Go nepagala le Taolo go Nosetšeng
Na o kile wa katana le go nošetša dibjalo tša gago ka go lekana? Lesenke la go nošetša le rarolla bothata bjoo ka go go fa taolo ye e feletšego ya gore sebjalo se sengwe le se sengwe se hwetša meetse a makae . Go fapana le dihose, tšeo ka dinako tše dingwe di ka tlatšago mmu, lesenke la go nošetša le go dumelela go nepiša mafelo a itšego ka nepagalo. O ka lebiša spout thwi motheong wa dibjalo tša gago, go netefatša gore meetse a fihla medung ya tšona moo a nyakegago kudu. Boemo bjo bja taolo bo thuša go thibela go nošetša kudu, seo se ka lebišago go bola ga medu, le go nošetša ka fase ga meetse, seo se ka tlogelago dibjalo tša gago di nyorilwe.
Ge e ba o hlokomela dibjalo tša ka pitšeng goba malao a manyenyane a serapeng, sedirišwa se ke sefetoši sa papadi. E na le mohola kudu ge o šoma ka dibjalo tšeo di nago le dinyakwa tša go nošetša tše di fapanego. Ka mohlala, di- succulents di nyaka meetse a manyenyane go feta di- fern. Ka lesenke la go nošetša, o ka beakanya gabonolo tekanyo ya meetse ao o a fago sebjalo se sengwe le se sengwe, wa di boloka ka moka di thabile e bile di phetše gabotse.
Go Nošetša ka Boleta bakeng sa Dimela tše Boleta
Dimela tše dingwe di swana le masea—di nyaka go kgongwa ka boleta. Dibjalwana, ka mohlala, ga di kgone go swara maatla a hose ya serapeng. Moela o matla o ka hlatswa mmu goba gaešita le go senya dikutu tša tšona tše di fokolago. Ke moo lesenke la go nošetša le phadimago gona. Spout ya yona, gantši e hlometšwe ka kgomaretšo ya rose, e hlola sefahlego se boleta sa go swana le pula. Phallo ye e boleta e ekiša pula ya tlhago, e dira gore e phethagale bakeng sa dibjalo tše di bonolo.
O tla hwetša gape tšobotsi ye e le e šomago bakeng sa dibjalo tša ka gare. Dimela tše ntši tša ka gae, go swana le di-orchid goba di-violet tša Afrika, ga di rate go gaša meetse matlakaleng a tšona. Lesenke la go nošetša le go dumelela go nošetša mmu thwii ntle le go šitiša matlakala. Se ga se boloke fela dibjalo tša gago di bolokegile eupša gape se fokotša kotsi ya malwetši a fungal ao a hlolwago ke matlakala a kolobilego.
Go rwala le go fetofetoga
Se sengwe sa dilo tše kaone ka lesenke la go nošetša ke kamoo le rwalago ka gona. O ka e rwala kae goba kae, go sa šetšwe gore o nošetša seroto se se fegilwego lethuding la gago goba malao a matšoba mafelelong a kgole a jarata ya gago. Ka go se swane le dihose, tšeo di ka bago tše boima le tšeo go lego thata go di laola, lepotlelo la go nošetša le boima e bile go bonolo go le swara. Se se dira gore e be ye botse go balemi ba dirapana ba mengwaga ka moka, go akaretšwa bana le bagodi.
Go fetofetoga ga yona ke lebaka le lengwe leo ka lona e lego selo seo o swanetšego go ba le sona. O ka e šomiša go se sengwe le se sengwe go tloga go nošetša dibjalo tša ka gare go ya go go nošetša merogo ya ka ntle. Balemi ba bangwe ba dirapa ba bile ba diriša makotikoti a bona a go nošetša go hlakanya le go tlotša menontšha ya seela. Go sa šetšwe gore o na le serapa se senyenyane sa mathudi goba jarata ya ka morago ye e phatlaletšego, go na le lesenke la go nošetša leo le swanetšego dinyakwa tša gago.
Mabaka ao o Swanetšego go Ela hloko Pele o Diriša Lesenke la go Nošetša
Bogolo bja Serapa le Peakanyo
Bogolo bja serapa sa gago le peakanyo ya gago di kgatha tema ye kgolo go kgetheleng go nošetša ka mo go swanetšego . Ge e ba o na le serapa se senyenyane sa mathudi goba dibjalo tše sego kae tša ka pitšeng, lesenke la go nošetša le le kopanego leo le nago le spout e tshesane le šoma gabotse kudu. E bobebe ebile go bonolo go e laola ka mafelong a pitlaganego. Bakeng sa dirapana tše kgolo, o tla hloka lesenke la go nošetša leo le nago le bokgoni bjo bogolo. Se se go phološa go tšea maeto a mantši go e tlatša gape.
Nagana ka phihlelelo le wena. Na go na le mafelo ao go lego thata go a fihlelela a bjalo ka diroto tše di fegilwego goba malao a phagamišitšwego? Sebjana sa go nošetša seo se nago le sekoti se setelele se ka go thuša go fihla mafelong ao ntle le go tšhollela meetse gohle. Ge e ba serapa sa gago se na le mafelo a sa lekalekanego, go rwala go ba bohlokwa le go feta. Seswaro se se tiilego le tlhamo e leka-lekanego di dira gore go rwala lesenke la go nošetša ka botlalo go be bonolo kudu.
Keletšo : Bakeng sa dirapana tše di phatlaletšego, nagana ka go diriša dithipa tše dintši tša go nošetša go aba boima ka go lekana le go fokotša kgateletšego matsogong a gago.
Mehuta ya Dibjalo le Dinyakwa tša Tšona tša go Nošetša
Dibjalo tše di fapanego di na le dinyakwa tša go nošetša tše di fapanego. Di-succulents le di-cacti di atlega ka meetse a manyenyane, mola di- fern le dibjalo tša tropike di nyaka go ba le meetse kgafetšakgafetša. Lesenke la go nošetša le go dumelela go rulaganya mokgwa wa gago go ya ka dinyakwa tša sebjalo se sengwe le se sengwe. Bakeng sa dibjalo tše boleta go swana le dibjalwana, šomiša lesenke leo le nago le kgomaretšo ya rosa. Se se hlola gaša ye boleta yeo e ka se šitišego mmu goba go senya dikutu tše di fokolago.
Dimela tša ka gare gantši di nyaka go nepagala. Lesenke la go nošetša leo le nago le spout ye tshesane le go dumelela go nošetša mmu thwii ntle le go gaša meetse godimo ga fenitšhara goba matlakaleng. Dibjalo tša ka ntle, kudukudu tšeo di lego malaong a magolo, di holega ka lesenke leo le nago le spout ye sephara bakeng sa go khupetša ka lebelo.
Kgafetšakgafetša le Mokgwa wa go Nošetša
Go nošetša ga kae go ithekgile ka mehuta ya dibjalo le tlelaemete. Dibjalo tše dingwe, go swana le Moringa oleifera , di gola gabotse ge di nošetšwa matšatšing a mangwe le a mangwe a 10. Ba bangwe ba ka nyaka go ba le meetse beke le beke. Go šomiša lesenke la go nošetša go go fa taolo ya palo le kgafetšakgafetša ya meetse ao a dirišwago.
Mona ke go lebelela ka pela ga maqhubu a go nošetša a mabotse a mehuta ya Moringa :
Mehuta ya Dimela |
Kgafetšakgafetša ya Nošetšo |
Bolela Bophahamo ba Semela (cm) . |
Boima bjo Bofsa bja Matlakala (g) . |
Moringa oleifera ya go swana le yona |
Matšatši a mangwe le a mangwe a 10 |
29.8 - 94.3 |
2.9 - 34.2 |
Moringa peregrina ya go swana le yona |
Matšatši a mangwe le a mangwe a 10 |
20.9 - 78.5 |
2.7 - 18.9 |
Bakeng sa dipoelo tše kaone, nošetša e sa le ka pela mesong goba mantšiboa. Se se fokotša moyafalo le go netefatša gore meetse a fihla medung. Phema go kolobiša matlakala, ka ge se se ka lebiša malwetšing a fungal. Lesenke la go nošetša le go thuša go nepiša mmu thwii, go dira gore mokgwa wa gago wa go nošetša o šome gabotse.
Nosetsa Can vs. Mekgwa e Meng ya Nosetsa
Go bapetša Dikotikoti tša go Nošetša le Dihose
Ge go tliwa tabeng ya go nošetša dibjalo tša gago, o ka ipotšiša ge e ba a go nošetša ka goba hose ke kgetho e kaone. E nngwe le e nngwe e na le matla a yona, eupša e phetha merero e fapanego. Lesenke la go nošetša le go fa taolo ye e nepagetšego ya gore sebjalo se sengwe le se sengwe se hwetša meetse a makae. O ka nepiša medu thwii, yeo e thušago go efoga go nošetša kudu le go boloka matlakala a omile. Se se bohlokwa kudu go dibjalo tša ka gare goba dibjalwana tše boleta tšeo di sa ratego meetse ao a dutšego godimo ga matlakala a tšona.
Ka lehlakoreng le lengwe, dihose di kgolo bakeng sa go khupetša mafelo a magolo ka pela. Lega go le bjalo, di ka ba le bofora go di laola. Moela o matla wa meetse a tšwago hose o ka khukhuša mmu goba wa senya dibjalo tše di fokolago. Plus, dihose na le tshekamelo ya go diriša meetse a mantši ka kakaretšo. Go ya ka dinyakišišo, mekgwa ya setšo ya go nošetša go swana le dihose gantši e feletša ka tšhomišo ya meetse ya godimo ge e bapetšwa le mekgwa ye e laolwago kudu. Mohlala, dihose tša soaker di ka boloka meetse a go fihla go 30% go feta dithekniki tša setšo tša go nošetša, eupša di sa hloka go nepagala ga lesenke la go nošetša.
Mokgwa |
Pabalelo ya Meetse |
Papetšho ya Bokgoni |
Hose ya Soaker |
30% ya go boloka meetse |
Go šoma gabotse kudu |
Nosetšo ya Setšo |
Tšhomišo ya meetse ye e phagamego |
Ka tlase ga bokgoni |
Ge e ba o šoma ka serapa se senyenyane goba dibjalo tša ka pitšeng, lesenke la go nošetša ke petšhe ya gago e kaone. E a rwala, e bonolo go e swara, gomme e go dumelela go nošetša ka kelohloko. Bakeng sa dirapana tše dikgolo, o ka kopanya hose bakeng sa go nošetša ka kakaretšo le lesenke la go nošetša bakeng sa dibjalo tše itšego tšeo di nyakago tlhokomelo e oketšegilego.
Dithipa tša go Nošetša vs. Ditshepedišo tša go Gaša
Ditshepedišo tša go gaša ke kgetho e nngwe e tumilego, kudu-kudu bakeng sa mehlašana e megolo goba malao a serapeng. Di loketše ka gobane di ka akaretša lefelo le le nabilego ntle le maiteko a magolo ka lehlakoreng la gago. O no di hloma, wa di bulela, gomme wa di tlogela di dire mošomo. Eupša mo ke mo go swarago: di- sprinkler ga di šome gabotse kudu ge go tliwa go tšhomišo ya meetse. Meetse a mantši a lahlega ka lebaka la moyafalo, kudukudu ka matšatši a go fiša goba a phefo. Go bolela nnete, dinyakišišo di bontšha gore ditshepedišo tša go gaša di ka senya palo ye bohlokwa ya meetse ge go bapetšwa le mekgwa ye e nepišitšwego kudu go swana le nošetšo ya marothodi.
Ka lehlakoreng le lengwe, lesenke la go nošetša le iša meetse ka go lebanya mobung. Se se fokotša moyafalo le go netefatša gore meetse a fihla medung moo a nyakegago kudu. Le ge e le gore di- sprinkler di le botse kudu bakeng sa dikgoba tše dikgolo, ga se tše di loketšego dibjalo tšeo di nago le dinyakwa tše itšego tša go nošetša. Ge e ba o bjala merogo goba matšoba ao a nyakago tlhokomelo e hlokolosi, sebjana sa go nošetša se go nea taolo yeo o e nyakago go a boloka a phetše gabotse.
Mehola le Diphošo tša Mokgwa o Mongwe le o Mongwe
Mokgwa o mongwe le o mongwe wa go nošetša o na le mehola le mathata a wona, gomme kgetho e kaone e ithekgile ka bogolo bja serapa sa gago, peakanyo le mehuta ya dibjalo tšeo o di bjalago. Karoganyo ya ka pela ke ye go go thuša go dira phetho:
Nosetsa Can
Pros : E nepahetseng, e nkehang habobebe, le e loketseng bakeng sa lirapa tse nyenyane kapa limela ka pitsa. E boloka meetse ka go nepiša mafelo a itšego gomme e fokotša kotsi ya go nošetša kudu.
Go se loke : E ja nako bakeng sa dirapana tše dikgolo gomme e nyaka boiteko bja seatla.
Hose
Pros : E akaretša mafelo a magolo ka pela gomme e bonolo go e šomiša bakeng sa mafelo a ka ntle.
Go se loke : Ga se ya nepagala, tšhomišo ya meetse ye e phagamego, gomme e ka senya dibjalo tše di bonolo ka kgatelelo ye maatla ya meetse.
Sprinkler System
Pros : E loketseng bakeng sa mohlašana o mogolo goba malao a serapeng. Go boloka nako le boiteko.
Go se loke : Tahlegelo ya meetse ya godimo ka moyafalo gomme ga e šome gabotse go dibjalo tše di nago le dinyakwa tše di itšego tša go nošetša.
Ge e ba o nyaka teka-tekano magareng ga bokgoni le tlhokomelo, lepotlelo la go nošetša ke sedirišwa se se nago le mahlakore a mantši seo se šomago gabotse bakeng sa bontši bja mešomo ya go lema dirapana. E na le mohola kudu go balemi ba dirapana bao ba nyakago go boloka meetse le go fa dibjalo tša bona tlhokomelo yeo e di swanetšego.
Go Kgetha Lesenke la go Nošetša la Tokelo
Mohlodi wa Setšoantšo: go tšholla
Sedirišwa: Polasetiki, Tšhipi goba Ceramic
Ge o kgetha lepotlelo la go nošetša, taba yeo e lego bohlokwa kudu go feta kamoo o ka naganago ka gona. Mohuta o mongwe le o mongwe—polasetiki, tšhipi goba ceramic—o na le mehola ya wona. Lesenke la go nošetša la polasetiki ke lightweight and easy to carry , e dira gore e phethagale bakeng sa dimela tša ka gare goba dirapana tše dinyenyane. Gape e na le tekanyetšo-bogwera gomme e tla ka mebala le meralo ya go fapafapana. Lega go le bjalo, e ka no se swarelele nako e telele gakaakaa ge e ba e tlogetšwe letšatšing ka nako e telele.
Ka lehlakoreng le lengwe, dithipa tša go nošetša tša tšhipi di a swarelela e bile di na le setaele. Di kgolo bakeng sa tšhomišo ya ka ntle gomme di ka swara maemo a makgwakgwa. Tše dingwe di bile di tla le seširo seo se sa ruthego, e lego seo se tlaleletšago bophelong bja tšona bjo botelele. Dithipa tša go nošetša tša ceramic ga di tlwaelega kudu eupša di fa go kgoma ga moswananoši, ga go kgabiša. Di boima ebile di a fokola, ka fao di loketše kudu go šomišwa ka gare ga ntlo goba bjalo ka seripa sa pontšho.
Keletšo : Ge e ba o nyaka selo seo se swarelelago nako e telele le seo se nago le mahlakore a mantši, lesenke la go nošetša la tšhipi leo le nago le seaparo sa tšhireletšo ke kgetho e tiilego.
Bogolo le Bokgoni bja Dinyakwa tše di Fapanego
Bogolo bja lepokisi la gago la go nošetša bo swanetše go swana le dinyakwa tša gago tša go lema dirapana. Bakeng sa dibjalo tša ka gare goba dikgoba tše nnyane, lesenke la compact leo le nago le bokgoni bja dilitara tše 1-2 le šoma gabotse. Go bonolo go e swara gomme e ka se tšee sebaka se segolo sa polokelo. Bakeng sa dirapana tše kgolo, o tla hloka lesenke le legolo—selo seo se swarago dilitara tše 5-10. Se se go phološa go tšea maeto a mantši a go tlatša gape.
Nagana ka gore o phuthologile go rwala boima bjo bokaaka’ng. Lesenke la go nošetša ka botlalo le ka ba boima, kudu ge o nošetša lefelo le legolo. Ge o na le ditaba tša go sepelasepela goba o rata merwalo ye bofefo, kgetha bogolo bjo bonnyane gomme o tlatše gape ka moo go nyakegago.
Moralo wa Spout le Mošomo
The tlhamo ya spout e kgatha tema ye kgolo go ka fao o ka nošetšago dibjalo tša gago ka mo go atlegilego. Spout ye telele le ye tshesane e loketše go nošetša ka nepo. E go thuša go fihlelela mafelo a go tia, go swana le motheo wa sebjalo goba diroto tše di fegilwego, ntle le go tšhologa. Bakeng sa dibjalo tše di bonolo goba dibjalwana, nyaka spout yeo e nago le kgokagano ya rosa. Se se hlola gaša ye boleta, ya go swana le pula yeo e ka se šitišego mmu.
Di- spout tše diphara di kaone bakeng sa go khupetša mafelo a magolo ka pela. Di kgolo bakeng sa malao a ka ntle a serapeng moo lebelo le lego bohlokwa go feta go nepagala. Dithipa tše dingwe tša go nošetša di bile di tla le di- spout tše di feto-fetogago, e lego seo se go neago go feto-fetoga le maemo go feto-fetoga magareng ga sefahlego se sebotse le moela o sa fetogego.
Ela hloko : Kgetha spout yeo e sepelelanago le dinyakwa tša dibjalo tša gago. Moralo o feto-fetogago o ka dira gore mokgwa wa gago wa go nošetša o be bonolo kudu.
Ditemogo tše di Šomago go tšwa go Balemi ba Dirapa
Mehola ya Kgonthe ya Bophelo ya go Diriša Lesenke la go Nošetša
Go šomiša lesenke la go nošetša go go fa taolo ye ntši godimo ga mekgwa ya gago ya go nošetša. Balemi ba dirapa ba bantši ba abelane kamoo sedirišwa se se ba thušitšego go kwešiša dibjalo tša bona gakaone. Ka mohlala, nyakišišo yeo e dirilwego mabapi le go lema dirapana tša ditoropong e bontšhitše gore balemi ba dirapana ba ithutile go hlokomela tšhomišo ya bona ya meetse ka mo go atlegilego kudu. Motšeakarolo yo mongwe o itše, 'Ke ithutile gore kgatelelo ya meetse e laetša gore go šomišwa meetse a makae le gore ke swanetše go nošetša nako ye kaakang.' Temogo ye e ba thušitše go beakanya mekgwa ya bona ya go nošetša, go netefatša gore dibjalo tša bona di hwetša tekanyo ye e swanetšego ya meetse.
Le ka nošetša gape le kgothaletša go tsepamiša kgopolo. Ge o nošetša ka diatla, o ela hloko kudu dinyakwa tša sebjalo se sengwe le se sengwe. O lemoga gore ke dife tšeo di atlegago le tšeo di ka nyakago tlhokomelo e oketšegilego. Mokgwa wo wa go šoma ka diatla o ka kaonafatša bokgoni bja gago bja go lema dirapana ge nako e dutše e eya. Balemi ba bangwe ba dirapa ba bile ba diriša dithipa tša go nošetša go leka menontšha ya seela, e lego seo se neago dibjalo tša bona go oketša phepo mola ba boloka tšhomišo ya meetse e le ka tlase ga taolo.
Kamoo e Nolofatšago Mekgwa ya go Lema Dirapa
Lesenke la go nošetša le dira gore mokgwa wa gago wa go lema dirapana o be bonolo le go šoma gabotse. Go rwala ga yona go go dumelela go sepelasepela serapeng sa gago ntle le bothata. O ka nošetša diroto tše di fegilwego, malao a phagamišitšwego goba dibjalo tša ka pitšeng ntle le go goga hose e boima. Go feto-fetoga mo go thuša kudu ge e ba serapa sa gago se e-na le mafelo ao go lego thata go a fihlelela.
Ke ka lebaka leo balemi ba dirapa ba ratago go nošetša dithipa ke ka lona:
Di boima e bile go bonolo go di rwala, gaešita le ge di tletše.
Di dumelela go nošetša ka nepo, go fokotša ditlakala le go thibela go nošetša go feta tekano.
Di na le mahlakore a mantši, di šoma gabotse bakeng sa dibjalo tša ka gare, malao a ka ntle gaešita le menontšha ya seela.
Keletšo : Ge e ba o sa tšwa go thoma go lema dirapana, thoma ka lesenke le lenyenyane la go nošetša. E bonolo go e swara ebile e go thuša go ithuta dilo tša motheo tša tlhokomelo ya dibjalo.
Le ge balemi ba bangwe ba dirapa ba rata dihose goba di- sprinkler bakeng sa mafelo a magolo, ba bantši ba hwetša dithipa tša go nošetša e le tše di šomago kudu bakeng sa dirapa tše dinyenyane. Di bonolo go di šomiša gomme ga di nyake go hlongwa goba go hlokomelwa. Plus, di go thuša go kgokagana le dibjalo tša gago maemong a tseneletšego, go fetoša go nošetša go ba mošomo wo o homotšago, wa go naganišiša.
Lepotlelo la go nošetša ga se feela sedirišwa sa go lema dirapana. E go thuša go nošetša dibjalo ka go nepagala, e boloka tše di bonolo di bolokegile le go fokotša ditlakala. O ka e dirišetša dipitša tša ka gare, malao a ka ntle goba gaešita le diroto tše di fegilwego. Go rwala ga yona le go fetofetoga ga yona go dira gore e phethagale bakeng sa dirapana tša bogolo ka moka.
Ge e ba o nyaka taolo e kaone ya mokgwa wa gago wa go nošetša, sedirišwa se ke kgetho ya gago e kaone. E nolofatša tlhokomelo ya dibjalo gomme e go thuša go kgokagana le serapa sa gago. Kgetha yeo e swanetšego dinyakwa tša gago, gomme o tla bona kamoo go lema dirapana go bago bonolo ka gona.
FAQ
Ke kgetha bjang lesenke la go nošetša serapa sa ka?
Kgetha e tee go ya ka bogolo bja serapa sa gago le mehuta ya dibjalo. Bakeng sa dikgoba tše nnyane, eya bakeng sa lesenke le le kopanego. Bakeng sa dirapana tše dikgolo, kgetha yeo e nago le bokgoni bjo bogolo. Lebelela dikarolo tša go swana le spout ye telele goba selo seo se kgomareditšwego ka rose bakeng sa go nošetša ka nepo.
Na nka šomiša lesenke la go nošetša go nontšha dibjalo?
Ka nnete! Kopanya monontšha wa seela le meetse ka gare ga lesenke la gago la go nošetša. Latela ditaelo tše di lego godimo ga leina la monontšha bakeng sa go hlatswa ka tshwanelo. Mokgwa wo o netefatša kabo ya go lekana le go thuša dibjalo tša gago go monya phepo ka mo go atlegilego.
Ke swanetše go hlwekiša lepokisi la-ka la go nošetša gakae?
E hlwekiše dibeke tše dingwe le tše dingwe tše mmalwa goba ka morago ga go šomiša menontšha ya seela. Hlatswa gabotse go thibela go kgoboketšwa ga mouta goba bolele. Go hlwekiša ka mehla go boloka lepokisi la gago la go nošetša le le maemong a mabotse le go netefatša gore dibjalo tša gago di dula di phetše gabotse.
Na lesenke la go nošetša la tšhipi le kaone go feta la polasitiki?
Makotikoti a tšhipi a swarelela nako ye telele gomme a bonala a le setaele. Tše di polasetiki di boima e bile go bonolo go di rwala. Kgetha tšhipi ya tšhomišo ya ka ntle le polasetiki ya dibjalo tša ka gare. Bobedi bja tšona di šoma gabotse, ka gona kgetha yeo e swanetšego dinyakwa tša gago.
Ke tsela efe ye kaone ya go nošetša dibjalo tše di bonolo?
Diriša lesenke la go nošetša leo le nago le selo seo se kgomareditšwego ka rosa. E hlola gaša ye boleta yeo e ekišago pula. Nepiša mmu, e sego matlakala, go efoga go senya dikutu tše di fokolago goba go hlola ditaba tša fungal.
